Zmaga ali razočaranje za varen splav v EU: kaj odgovor Komisije pomeni v praksi?

Potem ko je Evropska komisija v četrtek odgovorila na evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice za varen in dostopen splav, se na svetovnem spletu in družbenih omrežjih pojavljajo različne interpretacije odločitve Komisije.

Pobudo je Komisija v svojem odgovoru podprla le delno, saj je ocenila, da vzpostavitev novega finančnega mehanizma za dostop do varnega splava ni potrebna in da članice EU v ta namen lahko uporabijo evropska sredstva iz že obstoječega socialnega sklada.

Pobudniki po odgovoru Komisije poudarjajo, da gre za veliko zmago na področju pravic žensk pri dostopnosti do varnega splava, pa na drugi strani nasprotniki menijo, da je Komisija dejansko zavrnila predlog pobudnikov. Katere spremembe prinaša odgovor Komisije na pobudo in kaj se bo spremenilo?

Pobudo My Voice, My Choice za varen in dostopen splav je podprlo več kot 1,2 milijona državljanov Evropske unije in je pred odgovorom Evropske komisije prestala vse potrebne stopničke na evropskem političnem parketu.

Oktobra so organizatorji kampanje pobudo predstavili evropski komisarki za enakost Hadji Lahbib, kasneje je prestala odločanje na matičnem delovnem odboru Evropskega parlamenta, decembra pa jo je potrdil še Evropski parlament.

Novi finančni mehanizem ni potreben, podporo je mogoče zagotoviti iz evropskega socialnega sklada

Pobudniki so si prizadevali, da bi Evropska komisija predlagala vzpostavitev novega prostovoljnega finančnega mehanizma za podporo državam članicam, ki bi v skladu s svojo zakonodajo zagotavljale varno prekinitev nosečnosti.

Namen mehanizma je bil pomagati ženskam, ki do varnega splava v svojih državah nimajo dostopa ali pa si ga ne morejo privoščiti – tudi v primerih, ko bi se za poseg odločile odpotovati v drugo državo članico.

Zakaj je bila pobuda uspešna le delno? Evropska komisija je v svojem odgovoru sporočila, da novi pravni instrument ni potreben, saj je "podporo Evropske unije mogoče zagotoviti razmeroma hitro preko že obstoječih instrumentov držav članic, ki so to pripravljene storiti".

Države članice lahko v ta namen uporabijo sredstva iz evropskega socialnega sklada plus (ESF+), vendar le, če je to skladno z njihovimi nacionalnimi zakonodajami, je navedla Komisija. Gre za sklad s proračunom 142,7 milijarde evrov, sredstva pa se večinoma uporabljajo za podporo zaposlovanju in socialnim storitvam, se pa v nekaterih državah sredstva že uporabljajo tudi za zdravstvene storitve.

"ESF+ lahko podpre prizadevanja teh držav članic, hkrati pa jim omogoča avtonomijo pri odločanju, kako in pod kakšnimi pogoji bo zagotovljen dostop do varnega in zakonitega splava," je sporočila Komisija.

Komisija je izrecno poudarila, da bodo morale države članice, ki se bodo odločile za uporabo sredstev iz sklada ESF+, najprej spremeniti svoje nacionalne ali regionalne programe, da bodo takšni ukrepi vključeni med njihove prednostne naloge. Komisija bo sicer morala spremembo nacionalnih programov pred dodelitvijo sredstev še potrditi.

Kovač: Zmagali smo, a boj ni končan

Iz odgovora je mogoče sklepati, da je odločanje o splavu in pogojih izvajanja še vedno ostaja izključno v pristojnosti držav članic, Evropska unija pa lahko na tem področju deluje le podporno. Čeprav Komisija ni odredila vzpostavitve posebnega finančnega stebra in tako namenila novih izdatnih sredstev za varen in dostopen splav, so pobudniki prepričani, da so dosegli pomembno zmago.

Koordinatorica kampanje My Voice, My Choice Nika Kovač je četrtkov odgovor Komisije pospremila z besedami, da je "Komisija prvič nedvoumno potrdila, da se lahko evropska sredstva uporabljajo za zagotavljanje dostopa do varne oskrbe pri splavu, zlasti za ženske v ranljivih položajih in ne glede na to, od kod prihajajo".

Po njenih besedah ne gre zgolj za simbolno dejanje, temveč za politično zavezo, ki bo povečala pravice žensk, vprašanje dostopa do splava pa je tudi vprašanje javnega zdravja in socialne pravičnosti.

"Čeprav se ne ustvarja nov pravni instrument, je komisija uradno priznala, da je mogoče uresničiti glavne cilje naše pobude, in opredelila konkretno pot za njeno izvajanje v praksi. (...) Izrazili smo razočaranje, da zaenkrat ni bilo dane nobene obljube o novi dodelitvi finančnih sredstev," je dejala Kovač in dodala, da se bo njihov boj zdaj nadaljeval, saj bodo morali prepričati še države članice, da se pridružijo mehanizmu.

Da si Komisija in pobudniki prizadevajo za najvišje standarde zdravja žensk v Evropi, je poudarila tudi evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib in dodala: "Sredstva so na voljo. Države članice lahko ukrepajo takoj, mi pa smo jih pripravljeni pomagati."

"Zagotavljanje kakovostne in cenovno dostopne zdravstvene oskrbe za ženske pomeni spoštovanje njihovih pravic in temeljnega dostojanstva. (...) Želimo si, da bi vsaka ženska lahko živela samozavestno in svobodno. K temu se lahko države članice zavežejo ob podpori EU," je po četrtkovi odločitvi Komisije dejala Roxana Mînzatu, evropska komisarka za socialne pravice.

Kaj bi odločitev Evropske komisije pomenila v praksi?

Za ženske v državah, kjer je dostop do splava še vedno omejen, se samodejno ne bo spremenilo nič. Odgovor Komisije pa vendarle kaže, da se odpira realna možnost, da bi države članice lahko s pomočjo evropskih sredstev iz sklada ESF+ okrepile podporo dostopu do zakonitih storitev – tako znotraj posameznih držav kot tudi v primerih, ko bi bila ženska primorana splav opraviti v drugi državi članici. Ukrepi bi po navedbah Komisije morali biti oblikovani nevtralno in skladno z nacionalnimi zakonodajami držav članic.

Kako bi bilo lahko to videti v praksi? Če bi se denimo država, kjer je splav zakonit, odločila prilagoditi svoj program ESF+ in vanj vključiti pomoč ranljivim ženskam za dostop do splava, bi lahko iz evropskih sredstev krila del stroškov za dostop do te storitve.

To bi lahko – ob izpolnjevanju pogojev – pomagalo tudi ženskam iz drugih držav EU, ki zaradi omejitev doma poiščejo pomoč v tujini. Vendar takšna pomoč ne bi bila samodejna, saj bi bila odvisna od odločitve posamezne države, pravil njenega programa in pogojev za upravičenost.

Komisija je ob tem spomnila, da lahko ženske že zdaj po veljavnem pravu EU odpotujejo v drugo državo članico in tam opravijo zdravstvene storitve. Nova odločitev bi lahko v posameznih primerih prispevala predvsem finančno podporo, če bi se države za to odločile.

Splav je sicer zakonit v večini držav EU, vendar imajo nekatere države, kot sta Malta in Poljska, skoraj popolno prepoved, v Italiji pa – kjer je splav zakonit od leta 1978 – dostop do varne prekinitve nosečnosti močno niha med regijami.

Nasprotniki pobude: Spremenilo se ne bo nič

Na drugi strani pa nasprotniki pobude My Voice, My Choice poudarjajo, da se zaradi odgovora Evropske komisije na področju dostopnosti do splava ne bo spremenilo skorajda nič.

Po njihovem mnenju je pobudnikom spodletelo, saj ni bil vzpostavljen poseben finančni mehanizem, prav tako pa državam članicam ni naložila nobenih obveznosti, odločitev o splavu še vedno spada pod pristojnosti samih držav in ne posega na raven Evropske unije.

"Politika dostopnosti do splava ni zdravstvena politika, temveč je po evropskih pogodbah jasno določena, da spada pod nacionalne pristojnosti. Namesto da bi priznala, da predlog presega pristojnosti EU, Komisija zdaj dopušča zlorabo sklada ESF+, da bi posredno dosegla tisto, česar na more odrediti neposredno," je za Politico dejala nemška evropska poslanka iz politične skupine Evropa suverenih narodov Christine Anderson.

Oglasili so se tudi v skrajno konservativni organizaciji Ordo Iuris na Poljskem, ki ostro nasprotuje pravici do splava, in izpostavili, da odgovor Komisije posega v pravico držav, da same odločajo o svoji zdravstveni politiki.

"Uporaba evropskega socialnega sklada z utemeljitvijo, da se lahko uporablja za zdravstvene namene, je norčevanje iz nacionalnih zakonodaj držav članic," je poudaril Olivier Bault iz omenjene organizacije.

Kljub kritikam pa na desni strani političnega pola prevladuje prepričanje, da se po odgovoru na pobudo ne bo spremenilo prav veliko – Komisija je namreč po njihovem mnenju priznala, da Evropska unija na področju dostopnosti do splava nima prav pretirano velike moči.

Podporniki pobude, čeprav niso dosegli vseh zastavljenih ciljev, so lahko z odgovorom vendarle zadovoljni, saj je Evropska komisija odprla vrata – in s tem možnosti – da se za varen in dostopen splav uporabijo evropska sredstva. Kakšen bo dejanski učinek odločitve za ženske po Evropi, bo tako predvsem odvisno od tega, ali in kako se bodo posamezne države članice odločile izkoristiti odprto možnost financiranja.

"Vrata so zdaj odprta. Državam članicam je bila omogočena pot, da uporabijo sredstva EU za zagotavljanje dostopa do varnih in zakonitih storitev splava tistim, ki jim je ta temeljna pravica še vedno odrekana. Države članice morajo zdaj uporabiti pot, ki je bila ustvarjena," je v četrtek dejala Nika Kovač in napovedala nadaljnji boj za dosego pravic do varnega in dostopnega splava.